Korovci

Pogled na središče vasi (Wolf, 2015)

V Prekmurju, v slovenski pokrajini vzhajajočega sonca, leži majhna in skrivnostna vasica Korovci.

Stisnjena tik ob avstrijski meji, je bila do osamosvojitve Slovenije leta 1991 na videz odrezana in neznana, celo v prekmurskem prostoru, v zadnjem času pa prav zaradi svoje strateške lege začne pridobivati na svoji prepoznavnosti in veljavi.

Mejni potok Kučnica, ob katerem se razteza vas Korovci in povezuje Republiko Slovenijo z Republiko Avstrijo, je že pred 80 leti poganjal mline in hkrati predstavljal tisočletno mejo slovenskega etničnega ozemlja. Večkrat pa je bil vpleten v bistvene zgodovinske dogodke širše regije.

Dolina tega potoka pa se je pravljično vila in privabila človeka že v davnini, o čemer s tega območja pričajo bakrenodobne najdbe ter antični grobovi, ki dajejo vasi še poseben pečat.


Okrašeno kamnito orodje iz bakrene dobe najdeno v Korovcih (Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2017)

In tu, kjer se stekata, zaobljen griičevnat svet Goričkega in panonska ravnica, se vam ponudi prečudovit pogled na obdelana polja, urejene domačije, vrtove, vijugasti potok Kučnica in gozd, kateri domačinom pomeni mnogo.

Meseca maja se po vasi razbohoti duh narcis ali "potkoloncev", ki jih tu še vedno najdemo in so eden od prepoznavnih znakov tega kraja. Vas pa svoje domačnosti ne ponujata samo ljudem, saj tu še vedno domujeta vidra in štorklja, s katerima domačini živimo v harmoniji.

Vas Korovci je prvič omenjena v zgodovini leta 1366 v knjigi »Prekmurje do leta 1500« dr. Ivana Zelka pod imenom "Villa seu possesio Grofenyk". Skozi zgodovino pa je vas zamenjala več imen. Listina iz leta 1499, omenja vas Korovci pod imenom "Korosecz", o kateri pravi, da leži na lepem terenu, saj je to lep kraj z velikimi gozdovi, ki so prepolni divjačine.

Tedanji lastniki so gozd nenačrtovano izkoriščali ter mu na ta način spremenili sestavo drevesnih vrst, tako so listavce skoraj izsekali, namesto njih pa zasadili iglavce, največ bor in smreko, ki pa nikakor ne sodita med tukajšnje avtohtone vrste in šele v letu 1922 so pričeli z gozdom načrtno gospodariti. Dohodkovna vloga gozda se je prilagodila času in potrebam današnjega načina življenja in služi kakovostnejšim ekološkim stilom življenja današnjih ljudi, kar pa se v zadnjih letih spet močno spreminja.ягоды годжи