Zgodovina tamburaštva v Korovcih

Tamburaška tradicija je v Korovcih že zelo dolga. Prva tamburaška skupina pod je vodstvom Antona Benka začela s svojim delovanjem daljnega leta 1935. Ta je v skupini igral na violino in bil vsestranski glasbenik. Poleg njega so v tamburaški skupini igrali še brata Anton in Jožef Branšberger, Jožef Gomboc in Jožef Recek. Instrumente jim je kupil Ĺ˝upnijski urad na Cankovi, kajti takratni župnik farne cerkve Zafošnik je bil velik ljubitelj igranja na tamburice in je dal tudi prve napotke o igranju takratnim našim tamburašem.

Ob začetku 2. Svetovne vojne so zaradi vpoklica v vojsko z igranjem prenehali in tamburice so mirovale do leta 1947, ko se je iz ruskega ujetništva vrnil vodja skupine Anton Benko. Tako je  leta 1947 začelaa z igranjem druga generacija tamburašev. V skupino so sprejeli nove člane, ki so uspešno delovali in bili v takratnih časih zelo iskani. Nastopali so vsepovsod po Prekmurju. Večinoma so igrali na kulturnih prireditvah, ki so se po vojni kar vrstile, na vaških veselicah in prekmurskih svatbah. Z igranjem so nekaj tudi zaslužili, zato so si lahko nabavili tudi nove instrumente pri izdelovalcu glasbil, t.j. pri Melodiji v Mengšu.

V tej drugi generaciji tamburašev je vodenje skupine prevzel Ferdinand Pintarič, ki je igral bisrnico, kar je vodilni tamburaški instrument. Tamburaška skupina je tesno sodelovala tudi s Kulturnim društvom Korovci, ki je prirejalo dramske igre in tako so skupaj nastopali po vsem Prekmurju. Tako je druga tamburaška skupina delovala vse do devetdesetih let.


Tamburaška skupina v poznih sedemdesetih leti 20. stoletja (Wolf, 2016)

Po kratkem premoru smo v Turističnem društvu začutili priložnost, da obnovimo  ter oživimo to tamburaško tradicijo. 3. maja 1998 smo uspeli zasnovati in ustanovili še tretjo generacijo tamburašev v Korovcih.

Takrat leta 1998 je bila povprečna starost naših tamburašev 15 let in s to starostjo smo bili tako rekoč najmlajša tamburaška skupina v Prekmurju in ena najmlajših skupin v celi Sloveniji. Z veliko veselja, predanostjo in odgovornostjo je kljub težki bolezni, mentorstvo prevzel Ferdinand Pintarič, ki je svoje bogato znanje igranja na tamburice prenesel na svojega mladega sorodnika Marka Wolfa, le ta pa je že naslednje leto prevzel celotno poučevanje tamburašev in mentorstvo tamburaške skupine.


Pogovor mentorjev Ferdinanta Pintariča ter Marka Wolfa (Wolf, 1998)

Tako smo v letu obeležili 80. letnico tamburaštva v Korovcih. Skupina tretje generacije šteje 6 fantov in dekle. Tako kot obe generaciji tamburašev prej, tudi oni igrajo triglasno, na tamburice farkaš sistema. Vodilni instrument je bisernica, učenje pa poteka po posluhu, brez not. Instrumenti so bili
že v slabem stanju, zato smo se v Turističnem društvu odločili za nakup nekaj novih pri izdelovalcu tamburic v Veliki Gorici na Hrvaškem. Tamburaši igrajo vse zvrsti glasbe, ljudske, zabavne ter tuje pesmi in tako ohranjajo bogato tradicijo ljudskega izročila, narodno zabavno glasbo in tujo
glasbo. Izdali so tudi svojo zgoščenko na kateri je 14 pesmi. V letih, ki so za njimi so imeli preko 150 nastopov doma, v Avstriji, na Madžarskem,  v Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, predstavili so se na radiu Murski val, Maxi, na TV AS, na TV Idea - Kanal 10, Radio 1, Radio Ognjišče. V želji izvirnosti tamburaštva v Korovcih pa so si nadeli tudi pravo prekmursko ime Vesejli dödoli.